Rollback je napisal/-a:Zvezda je napisal/-a:.. Za drugo leto pa vsaj 1000 km pred dirko ali pa me na štartu ne bo

Zarečenga kruha se še zmerej največ prežveči in pogoltne
Zarečenega kruha se nisem najdel, pa čeprav sem se spet pojavu na štartu v BTC-ju - tokrat prvič na drugem štartu za malo

Franjo.
Odločitev za prijavo je padla 14 dni pred štartom, temu primerno sem se tudi vozil letos - okrog 270km sem naredil, od tega skoraj 170 v zadnjem tednu
Štart je bil po pričakovanjih, drenjanje skozi Ljubljano, non stop bremzanje in pospeševanje in polno pametnjakovičev. Zares se je začelo šele na štartu v Dobrovi, ko je začelo leteti na polno. Ene parkrat je blo treba pokriti luknjo v med skupinami, zato pulz kaj dosti ni padal. Klanec v Vrzdencu je tempo upočasnil, ker ga nisem poznal, nisem pretiraval. Ene parkrat je na srečo zapihalo, brez vetra je blo kot v kotlu
Na vrhu odrešilna hladna osvežitev, na to pa spust proti Gorenji vasi. Grupa pred mano mi je ušla, a jo je 50m makedama na srečo ustavilo, tko da smo nadaljevali v lepi skupini vsaj 30 kolesarjev. Pulz je malce le padel, a kaj ko je tudi trasa do Šk. Loke prav fajn razgibana. Na živce mi je šel gel, ki ga nisem mogel odpreti, a na srečo sem imel s sabo dva mala "maratonska" in pa eno energijsko ploščico (pojedel sem jo pol

) Pavza tudi v Šk. Loki, predvsem vode je šlo precej, usta sem mel non stop suha. Ker sem bil na okrepčevalnici med prvimi, je blo spet treba počakat grupco od zadaj. En v savskem dresu je vprašal če bova lovila par kolesarjev spredaj, a sva bla oba za, da počakava tiste zadej. Kaj dosti ni blo za čakat in proti Zbiljam je spet letelo med 35 in 40. Od Zbilj do Vodic je par fletnih klančkov, ravno tolk, da nimaš kje počivat. Prva pavza je po cesti proti Skaručni, kjer pa ni manjkalo veliko, da bi bli na tleh in na kupu - kolesar pred mano je zapeljal v veliko luknjo in še zdej ne vem, kako se mu je uspelo obdržat na kolesu. Na srečo sem bil meter za njim, da sem luknjo zgrešil

Skozi Šmartno sem se spet odpeljal naprej, luknjasta cesta in gužva v skupini mi ne diši preveč. Do naslednje okrepčevalnice sem gruntal ali se ustaviti ali ne, bil sem že brez vode. Postanek me je koštal velike skupine, ki je do cilja nisem ujel, zadaj pa se tudi nismo zbrali v kakšno pametno skupino - vsaj vleči ni hotel noben

Dunajska spet nekaj časa solo, kar pa mi je letos ratalo precej bolje kot lani, ko sem mimo WTCja komaj še poganjal. Do cilja smo se potem spet mal preganjali, kakšnega hudega šprinta pa ni bilo.
Glede na letošnje kilometre sem lahko kr zadovoljen z "dirko", še rit in vrat se nista oglašala kot ponavadi

2,5 litra popite tekočine v prvi uri v cilju pove vse - še ena sončna Franja in zopet kar nekaj omaganih kolesarjev ob poti. Al so pretiravali z "divjanjem" al pa premalo pili

Menda je blo zopet kar nekaj padcev, sam razen par opraskanih v cilju nisem videl nobenega.
Pa še tole - Franja je vseeno kolesarska dirka in brez prave priprave, na štartu skoraj nimaš kaj početi - kot bi s par 100 pretečenimi kilometri štartal na maratonu...
Za naslednje leto ne bom pisal nič, se pa letos moja kolesarska sezona šele začenja, medtem ko se je prejšnja leta s Franjo več ali manj končala
